Ena zmešana reč. Pa ne nujno v slabem pomenu. Tale zadevščina naj bi bila kriminalni roman, pa ni samo to. Je še veliko več od tega, tako da je še bralec na koncu zmešan.:) Vredno ponovnega branja, ne prekmalu, da se vtisi poležejo in ne prepozno, da se vtisi ne pozabijo.
Začnemo z uvodnikom, kjer nam urednik pričujoče knjige Mirko Melt (anagram Mirta Komela) pojasni njen izvor. Rokopis oz. njegovo pretipkano različico so našli med razvalinami popolnoma porušenega Medsočja. Ko pa se je pred njegovo izdajo želel pogovoriti s tistimi nekaj preživelimi po potresu, jih ni bilo možno najti. Zato je bralcu samemu prepuščena interpretacija zgodbe, ki jo je napisal Erik Tlomm, prav tako tudi odločitev, kateri del je resničen in kaj je le avtorjeva domišljija.
Zgodba se začne z vselitvijo Erika v Medsočje, da bi okreval po živčnem zlomu. No, bolj po prevelikem stresu, ki je bil posledica njegovega dela, tako pravi. Mirna vasica, v večini prijazni prebivalci, neverjetno slikovita pokrajina, dolgi sprehodi po svežem zraku, pisanje dnevnika, ki ga ravno beremo, mu bodo sigurno pomagali. Pa se v Medsočje prikrade bajeslovna zver, ki je ali pa ni med nevihto umorila in na grotesken način razstavila mladenko. Vaško femme fatale, no, bolj fille fatale. Očitno ni bilo moškega, vključno z avtorjem, ki se bi mogel upreti njenim čarom. Mogoče je pa ne bi smela tako označiti... Ni si sama tega želela, nobena si ne bi.
Na Erikovem pragu pa se pojavi D. Dante, preiskovalka umora in ga zaprosi za pomoč pri razrešitvi zločina. Ker je le nekako blizu vsem prebivalcem vasi, ne pa tako zelo, bo ravno pravšnji. Ko skupaj izprašujeta osumljence, ugotovita, da ima čisto vsak skrivnost, ki je lahko ali ni motiv za umor. Si ne bi mislil, kaj vse se lahko skriva v taki skoraj od boga pozabljeni vasici. Ali pa ravno zato...
Po še eni Erikovi hospitalizaciji, ko je še sam šokiran nad svojimi skrivnostmi, so vsi vaščani zbrani na gledališki predstavi. Tam jim Erik v stilu Hercula Poirota postreže z razrešitvijo uganke in pokaže na krivca. In potem so vsi srečno živeli do konca svojih dni. The end.
Ne, ne bo tako. Se spomnite uvodnika?
Ni komentarjev:
Objavite komentar