Benedict Wells: O koncu žalosti

Jules, Marty in Liznše vi otroštvu osirotijo. Prej relativno povezani sorojenci, se v internatu oddaljijo.

Vsak izmed otrok se na svoj način spopada z žalostjo in v tej žalosti ni prostora za sorojenca.

Prvoosebno zgodbo pripoveduje Jules. Prva žalost, ko mu umreta starša, druga žalost, ko ga zapustita brat in sestra, tretja, ko ga zavrne najboljša peijateljica.

Žalosti pa še kar prihajajo, vedno bodo. A v življenju so tudi lepi trenutki.

Helene Flood: The Therapist

Sarin mož odide na vikend oddih s prijateljema. Sredi dneva ji pusti sporočilo, da je prispel. Zvečer pa ji prijatelja povesta, da njen mož ni nikoli prišel.

Je njen mož lagal? Ji lažeta prijatelja? Se Sara spomni prav?

V navalu jeze Sara zbriše sporočilo, kar pa se policiji zdi sumljivo, ko preiskuje moževo izginotje. Kasneje pa njegov umor.

Je kriva Sara pa to skrbno skriva celo pred bralcem? Je kriv vsiljivec v njenem domu ali pa si je Sara celo tega izmislila?

Triler, v katerem odgovor na vprašanje kdo in zakaj dobiš šele na zadnjih straneh.

Neil White: Sence

Le malo pred začetkom sojenja odvetnik Dan prejme primer umora. Carter je očitni krivec, a Dan se bo potrudil, da bo Carter prejel najboljšo obrambo. Pa če to Carter hoče ali ne.

Zakaj mu je prijateljica predala primer na hitro in tiho, brez vednosti nadrejenega?

Zakaj Carter noče sodelovati?

Zakaj nekdo grozi vsem vpletenim v primer?

Dan in njegova prijateljica, bom tako rekla, sta odločena, da v kratkem času raziščeta zadevo.

Knjigi manjka marsikaj, ampak težko pokažem s prstom. Mogoče je krivo to, da je avtor v bistvu odvetnik podnevi, ponoči pa pisatelj.

Vsekakor je pa knjiga dobrodošlo kratkočasno branje.

Karen Thompson Walker: Čas čudežev

Knjiga je sicer namenjena mladostnikom nad 13 let, ampak poleg tega da v knjigi v glavni vlogi nastopa 11-letnica, ni v njej nič takega, kar bi odraslega bralca odvrnilo. Še več, se to 11-letnico bi se lahko marsikateri odrasel poistovetil.

Kaj narediti, ko se naenkrat začne Zemlja vrteti počasneje, zato pa je vsak dan daljši.

Nič, razen da poskušaš vsak dan sproti preživeti najbolje. Najstniki imajo že tako dovolj svojih težav: od prvih ljubezni, težav doma, izgube prijateljev do nasilništva.

Razlage znanstveniki ne najdejo, dan in noč pa sta vedno daljša. Živali in rastline začnejo umirati, človeštvo pa se prilagaja najbolje, kot zmore.

Kot sem rekla, knjiga ne samo za mladostnike, ampak tudi za odrasle.

Janko Valjavec: V vodi mrtve Savke

Naslova nisem dobro razumela, dokler... ni bil nazorno razložen.

Stavka je čistilka oz. snažilka, ki jo mrtvo najde na svojem službenem stolu Ivan Fornezzi. Aha, od tod mrtva Savka.

Voda pa je urin, ki je ostal na omenjenem stolu in kamor se je nevedoč usedel Ivan. Še dobro, da nosi praktične črne hlače.

Ivan je na sploh izredno simpatičen možakar, no, vsaj v pisani besedi, mogoče malo manj v živo. To pa občutijo tako kriminalisti, ki preiskujejo umor nesrečne Savke, kot tudi kasneje morilec.

Super knjiga in prav z veseljem bi prebrala še kakšno Ivanovo.

Ampak nikjer ne najdem informacije, da bi še kakšna obstajala. Obstajajo pa knjige oz. zbirka o Rihardu Tisnikarju, nikjer pa ne najdem vrstnega reda. Če ga kdo pozna, bi bila zelo vesela.

Hvala.

Jaka Tomc: Androidi čutijo v barvah

Življenje vedno najde pot.

Knjiga me je resnično presenetila. Na tako malo straneh, tako lahko berljivih, tako veliko modrosti, ki ti dajo misliti.

Bližnja prihodnost. Androidi so vsakdanjost. Ravnajo se po pravilih, ki jih že poznamo iz znanega filma, med drugim tudi (poenostavljeno): Ne škoduj človeku!

Dokler nek android ne ubije človeka.

Imaš tudi kak pozitiven scenarij?

Seveda. Obstaja možnost, da v Zemljo trešči asteroid.

Kako je ta scenarij pozitiven?

Hitreje bo konec.

Sprehajaš se ob jezeru in vidiš, da se v njem utapljata android in človek. Lahko rešiš samo enega. Koga boš rešil?

Boštjan Videmšek: Vojni dnevnik

Vojni dnevnik je točno to. Vojni dnevnik pisatelja, ki se prelevi v novinarja, ker se znajde v središču vojne.

Prizorišče in čas sta namenoma nejasna, lahko bi bilo kjerkoli in kadarkoli. 

Val se znajde točno sredi bombardiranja glavnega mesta,  a ga ne skrbi toliko zase, kot za svojo družino. Najboljšega prijatelja, brata dvojčka, kot mu pravi, ki se je javil za vojaka. Ostarela starša na podeželju in sestro učiteljico, ki se bori za boljši svet korak za korakom.

Tata. Mama. Maša.

Le nekaj dni, a koliko časa je preteklo.

Ragnar Jonasson: Megla

Tretji in zadnji del trilogije. Tukaj pa o drugem.

Torej, tretji del v trilogiji, a kronološko prvi.

Neizbežno čakamo na smrt Huldine hčerke, čeprav ves čas upamo, da se bo mogoče odvilo drugače.

Nekaj mesecev po družinski tragediji pa Hilda raziskuje smrt(i) v skoraj neobljudeni divjini.

Kaj točno se je zgodilo pa nam ne razkrije glavna junakinja, ampak delček za delčkom beremo kar sami.

Neverjetno osvežujoče branje zaradi neobičajnega pripovednega toka, kot velja za vso trilogijo.

Charlotte Levin: Če te ne morem imeti

Constance, Samuel in Dale.

Na zadnji platnici ob opisu knjige dobimo občutek, da je Constance badguy. Ko se zaljubi v Samuela in ji ta ne vrača čustev (kar je sicer jasno le bralcem, ne pa Connie), postane z njim obsedena. Kar je sicer res, a mislim, da na zadnji strani manjka točno ta ljubezenski trikotnik.

Constance, Samuel in Dale.

Kdo je večji badguy?

Constance je obsedena s Samuelom, Samuel zavaja in zavrača ženske kot po tekočem traku, Dale pa... on ima tudi svoje težave.

Edina svetla točka te knjige je Edward, starejši gospod, v čigar življenje Constance kar vpade. Bi bilo zanimivo prebrati knjigo še o njegovem življenju...

Knjiga je sicer napisana na zanimiv mačin. Kot neki spomini oz. Conniejin dnevnik o ljubezni do Samuela.

Vredno prebrati knjigo in upati, da bo imel Edward dober vpliv na svojo najboljšo prijateljico.

Ilias Venezis: Številka 31328

Iliasa oz. Eliasa se šteje med pisatelje iz Generacije 30. In pričujoča knjiga je avtobiografija nič krivega fanta, ki so ga ujeli, mučili, stradali, zgarali. V 200 straneh je opisanih 14 mesecev trpljenja. 

Po Veliki vojni je prišlo še do grško-turške vojne in po porazu Grkov so Turki zajeli vse grške može, primerne za vojno, med njimi tudi 18-letnega Iliasa.

Najprej jih je čakal marš smrti, nato pa delovno taborišče. Po mučnih mesecih so preživeli možje in fantje osvobojeni.

Hitro lahko potegnemo vzporednice z dogodki v 2. svetovni vojni. 

Se mi je pa ena podrobnost zdela zanimiva. Številka 31328 - Ilias je komaj čakal, da je dobil svojo številko (sicer na tablici, obešeni okoli vratu). Prav tako preostali sužnji, kot jih poimenuje. Številka jim je pomenila varnost, zaščito, ime. Identito posameznika, ki ne more kar tako izginiti.

Sarah Lotz: Trije

Štiri letalske nesreče, trije preživeli otroci (ali štirje?). Jezdeci apokalipse?

Ko v skoraj istem času strmoglavijo štiri letala, vsako na svojem koncu sveta in čudežno preživijo trije otroci (mogoče celo štirje), vzniknejo teorije zarot. Od prikrivanja vlad do vesoljskih ugrabitev, celo do skorajšnjega konca sveta.

Knjiga je v bistva knjiga novinarke. Beremo torej knjigo novinarke, ki je po dogodku stopila v stik z vpletenimi in njihova pričevanja vključila v knjigo. Dodala je tudi članke iz časopisov, poročila strokovnjakov, prepise z internetnih strani...

Vsekakor zanimiv format. In k sreči čisto nič begajoč.

Kdo pa so ti trije otroci? Nič krivi izgubili del svoje družine in to jih je vsekakor zaznamovalo. Pa so zato spremenjeni? Ali je razlog kaj drugega?

Aglaja Veteranyi: Zakaj se otrok v polenti kuha

Neke vrste avtobiografija.

Aglaja se je rodila v Romuniji, v cirkuški družini. Oče je bil klovn, mama pa akrobatska, ki je izvajala trike pod kupolo, visela pa le na svojih laseh.

Kasneje pribežijo v Švico pred romunskim političnim režimom, kjer nadaljujejo s svojim trdim življenjem.

Aglaja piše hitro, odsekano, v kratkih stavkih, brez olepšav govori o grozotah.

Knjiga mi ni bila všeč, prebrala sem jo le zato, ker besede kar letijo...

Knjiga se (verjetno) konča nekje v Aglajinih najstniških letih, je pa kasneje postala igralka in nagrajena pisateljica. 

Abigail Dean: Dekle A

Dekle A je Lex, mlada ženska, ki je kot najstnica pobegnila iz hiše groze, kot so jo imenovali. Njen oče, tiran, se je ob tem ubil, mama je šla v zapor, dekle A pa je s svojim dejanjem rešila svoje sorojence.

To vse je preteklost.

Danes pa je Lexina mama umrla in otrokom zapustila hišo groze. Led se je komajda pripravljena soočiti s preteklostjo, a se s sestro odločita, da bi bilo potrebno hišo spremeniti v nekaj dobrega, za kar pa rabi dovoljenje vseh bratov in sester. 

Lex se poveže z vsakim, spotoma pa nam pripoveduje tudi zgodbo o svojem odraščanju in kasnejšem življenju.

Hudo, hudo zmedena knjiga. Težko je bilo brati, ker se v knjigi kar naenkrat pojavijo neka imena ljudi, ki jih ne poznamo in jih spoznamo šele čez čas. Prav tako pripoved preskakuje med različnimi časovnimi obdobji brez premora.

Kljub temu da je zgodba dobra, nisem ravno preveč uživala zaradi te zmedenosti na skoraj vsaki strani.

Stephen King: Holly

Holly smo spoznali v trilogiji o Billu Hodgesu, zdaj pa po smrti partnerja sama nadaljuje delo v agenciji Srečni najditelj.

O njej smo lahko brali tudi v Tujcu.

Zgodba se dogaja med pandemijo in v knjigi se to zelo pozna, čeprav nekega posebnega vpliva na razvoj zgodbe nima. Je pa bila to realnost v tistem času.

Holly je ravno umrla mama, partner je na bolniški, sama na dopustu, a se kljub temu odloči sprejeti nov primer.

Nekaj tednov nazaj je izginila mlada ženska in o njej ni ne duha ne sluha. Bližnji ne verjamejo ne v samomor, ne v prostovoljni odhod. Holly začne povezovati niti oz. vrvi, ki ji jih vrže vesolje, kot je govoril Bill, in odkrije še nekaj izginulih posameznikov. Različnih profilov, v velikih časovnih razmakih, a vsi na enem področju. Delo serijskega morilca? Nekam neverjetno se to zdi Holly.

Priznam, navdušena bralka Kinga sem, a vedno pričakujem kanček nadnaravnega. Tokrat je to izpuščeno. Ali pač?

Drugače pa super knjiga, prava Kingova kriminalka.

Blake Crouch: Recursion

Kaj bi bilo, če bi lahko spremenil svojo preteklost? Če bi lahko rešil svojo hčerko pred smrtjo? Ti bi se spomnil svojega drugega življenja, ostali pa ne. 

Dokler vseh ne dohitijo spomini na tisto drugo življenje.

In resnica je preveč za nekatere.

To se neprostovoljno zgodi Barryju, ko ga prisilijo, da sede na stol, ki ga pošlje, ne ravno v preteklost, ampak v drugo različico preteklosti.

Stol je izumila Helena, da bi z njim lahko zadržala spomine in s tem.pomagala.bolni mami. A ko ugotovi, kakšne posledice lahko pusti uporaba stola pa čeprav z dobrimi nameni, skupaj z Barryjem svoje življenje oz. življenja posvetila temu, da bi ga uničila.

Knjiga s hitrim tempom, hitro in zanimivo branje.

Kate Atkinson: Life after Life

Sredi snežnega meteža na podeželju Anglije leta 1910 se rodi dojenčica. A ne zajame niti prvega diha.

Kaj pa če se ji ponudi druga priložnost?

In tretja, četrta?

Ursula živi življenje v déjà vu. Tisto sneženo noč zdravnik pravi čas prereže popkovino in Ursula zadiha.

Iz vode jo reši tujec, zato lahko živi dalje. 

Da reši svojo družino pred smrtjo, naredi nekaj nepredstavljivega, čeprav še sama ne ve, zakaj.

Uršulo spremljamo od leta 1910 do 1967, skozi obe vojni, skozi njeno življenje v Angliji in Nemčiji. Skozi njeno življene poročene ženske z otrokom in kot samsko žensko. 

Njeno življenje in življenje ljudi okoli nje, se spreminja z vsako najmanjšo odločitvijo. Beremo različice njenega življenja, nekatere bolj vesele, druge manj.

Robert Galbraith: Srce, temno kot črnilo

Že šesta knjiga v zbirki o Cormoranu in Robin. Tukaj pa o petem.

Robin in Cormoran si še vedno ne upata priznati svojih čustev! Kdaj se bo to zgodilo?!

V tem delu ima njuna agencija polne roke dela, sploh ko mora Cormoran preiskovati moža svoje bivše in ko se pripeti in poskus umora, povezan z risanko in igro Srce, temno kot črnilo.

Kdo je Anomija, ki anonimno napada avtorico risanke? Osumljencev je ogromno, partnerja pa pogumno skupaj zagrizeta v primer.

Jürgen Thorwald: Detektivi

Detektivi: Sto let kriminalistike

Prebrala sem samo dve knjigi, ki sta sicer zaključeni enoti. Obstajata pa še dodatni dve, ki pa nista prevedeni.

Isti avtor je napisal tudi Paciente.

Kako dognati, če je nekdo umrl nasilne smrti? Kako dognati, kdo je kriv? Kako slediti zločincem? Zelo stara vprašanja.

Kako izvedeti, če je bil prijeti človek že kdaj kaznovan? In to brez sodobnih orodij.

Z metodo po Bertilonu - merjenje človekovih mer. Je delovalo nekaj časa, dokler ni več.

In je prišla na vrsto daktiloskopija. Veliko bolj natančna veda, a kako prstne odtise kategorizirati?

Pa o strupih, naravnih in sintetičnih. In o balistiki.

Kot Pacienti so tudi Detektivi zakladnica znanja o začetkih kriminalistike.

Glendy Vanderah: Kjer se gozd sreča z zvezdami

Jo je pred kratkim umrla mama, sama je v remisiji in na podeželju dela raziskavo za svoj doktorat. V to delo-spanje dneve vstopi deklica, bosa in polna modric.

Ursa trdi, da je prišla z zvezd v bližini ozvezdja Veliki medved, torej je vesoljka. Pravi, da je prišla na Zemljo, prevzela telo mrtve deklice in ko bo priča petim čudežem, se bo lahko vrnila domov.

Jo ji, jasno, ne verjame. A Ursa ni doma na nobeni bližnji kmetiji, prav tako je ni na seznamu pogrešanih otrok. Ko Jo pokliče policijo, Ursa zbeži. Kasneje se sicer vrne in sčasoma priraste Jo k srcu.

Prav tako tudi Gabrielu, Jojinemu sosedu. Ta se ravno tako znajde njenem življenju, po zaslugi Urse. Ali obratno, ker se tudi Gabriel bojuje s svojimi demoni iz preteklosti.

Je Ursa res vesoljka? Ali le travmatiziran otrok z bujno domišljijo? Nesporno dejstvo pa je, da je zelo pametna in da se okoli nje velikokrat zgodijo lepe stvari.

Ragnar Jonasson: Otok

Drugi del v seriji Skrita Islandija oz. o inšpektorici Huldi, tukaj pa o prvem.

Res presenetljiv začetek, sploh glede na konec prve knjige in to prve knjige v seriji o Huldi!

No, knjiga je postavljena, kar precej let pred začetkom prve knjige, približno dvajset. Par odide na ljubezenski oddih v divjino, punca konča umorjena, obtožijo pa njenega očeta.

Čez točno 10 let gre druščina njenih treh prijateljev in brata na osamljeni otok v njen spomin. Ena izmed njenih prijateljic je neko jutro najdena mrtva na dnu pečine.

Hulda preiskuje njen primer in hitro ugotovi, da bi bil njen zdajšnji primer lahko povezan z umorom izpred desetletja. 

Zanimiv vpogled v preteklost Hilde, tako v njeno osebno življenje, kot v poklicno. In osvežujoče drugačno branje, ko beremo v obratnem kronološkem redu. Sem razmišljala, če bi bilo bolje brati obratno, kot je prav, ampak ne. Z drugo knjigo se samo razjasnijo še nekatere druge malenkosti, ki so nam ušle ob branju prve knjige.

Komaj čakam tretji del! Ali prvi.

Gareth Rubin: Hiša Turnglass

Tête-bêche 

Roman, razdeljen na dva dela, pri čemer se besedilo enega dela začne "spredaj", besedilo druge pa "zadaj", besedili pa sta tiskani v nasprotnih smereh.

Etimologija: francosko, dobesedno "od glave do nog".

Prva zgodba se začne v 80. 19. stol. v Angliji, na majhnem otočku z edino hišo, imenovano Turnglass. Župnik Hawes, ki tukaj živi, verjame, da ga nekdo zastruplja, zato prosi daljnega sorodnika, mladega zdravnika Simeona, da ga pozdravi. Hawes sicer verjame, da ga zastruplja svakinja Florence, ki jo ima zaprto v stekleni izbi v svoji knjižnici, ker je umorila svojega moža. 

Ko pridemo do konca te zgodbe, a šele do sredine knjige, knjigo obrnemo in začnemo brati na drugi strani.

30. leta 20. stol., tokrat v Kaliforniji, kjer nastopa še ena Hiša Turnglass, tokrat popolnoma v steklu.

Ken najde svojega prijatelja Oliverja, nadebudnega pisatelja in sina predsedniškega kandidata, mrtvega. Vse kaže na samomor, a Ken temu ne verjame. Oliver je malo pred smrtjo napisal knjigo, knjigo, ki smo jo bralci ravnokar prebrali na drugi strani. In Ken vedno bolj ugotavlja, daje Oliver navdih zanjo dobil v svojem življenju in preteklosti svoje družine.

Namreč, Simeon iz prve zgodbe je njegov ded, Florence je ime Oliverjevi mami, hiša Turnglass... 

Z vsako prebrano stranjo se nam odkrije nova skrivnost in nov zaplet.

Tête-bêche knjiga je dobrodošla osvežitev običajnim kriminalka. Všeč mi je bilo tudi, da avtor knjige niti slučajno ne razloži vsega, ampak mora bralec, tako kot Oliver in kasneje Ken sam povezati niti.

Prav ima me, da bi knjigo šla takoj ponovno brati.

Cally Taylor: Heaven Can Wait

Lucy umre ravno na večer pred svojo poroko. Pristane v limbo, kjer ima na izbiro. Lahko gre naprej v nebesa k svojima staršema ali pa se v malo drugačni obliki vrne na Zemljo, opravi določeno nalogo in postane duh. Tako bi bila lahko vedno ob svojem dragem.

Heaven can wait, kajne?

Lucy se odloči za vrnitev in dobi nalogo, da nekemu neznancu bo samo enaindvajsetih dneh najde sorodno dušo. Šele tako bo lahko ostala v obliki duha do zaročenčeve smrti. Skoraj nemogoča naloga.

Luštna, kratka knjiga, nezahtevno, kratkočasno branje.

Ampak nisem preveč uživala, žal. Že žanr ni ravno mojn najljubši, pa tudi Lucy se mi ni ravno priljubila.

Natasha Tidd: Kratka zgodovina v 50 lažeh

Točno to, kar obljublja naslov.

Tale kratka zgodovina je razdeljena po časovnih obdobjih od antike do zaključka s katastrofo v Černobilu.

Zanimivo branje, vsekakor, čeprav je veliko že splošno znanega. Mora pa bralec imeti kar nekaj podlage v zgodovini, ker se avtorica ne spušča preveč v podrobnosti in ima za vsako laž namenjeno le nekaj strani v manjšem formatu knjige.

Priznam, kar nekaj teh zgodb je bilo novih zame, novih ne zato, ker ne bi vedela, da so laži, ampak ker sem pač prvič slišala za te dogodke. 

Nekaj laži v knjigi: Cicerove Filipine, Izdaja vitezov templjarjev, Simon iz Trenta in kult krvi, Saga o papežinji Ivani, Henrik VIII. in umetnost spreminjanja laži o zakon, Mary Toft: ženska, ki je rojevala zajce, Afera Dreyfusa, Sionski protokoli, Anna ali Anastazija, Tuskageejski eksperiment...

Vsekakor vredno branja.

Larry Tremblay: Nasad oranževcev

Kratka, le sto strani dolga zgodba, a zato toliko bolj pretresljiva in srhljiva.

Aziz in Ahmed sta devetletna enojajčna dvojčka, ki živita, kolikor se le da v vojni vihri, normalno otroštvo. Vse se spremeni, ko bomba zadane hišo njunih starih staršev in ju ubije.

K njunemu očetu pridejo možje in zahtevajo, naj si eden od bratov nadene pas z eksplozivom in pobije čimveč sovražnikov. Oče mora izbrati, zato s težkim srcem izbere močnejšega Ahmeda. Mati pa s spletko odloči, da bo na samomorilno misijo odšel na smrt bolni Aziz. Tudi brata imata vsak svojo skrivnost in skupaj se odločita, da bo mučenik postal Aziz.

Leta kasneje pa Ahmeda še vedno preganjajo more in glasovi o njegovi odločitvi. 

 Neverjetno pisanje, ne toliko zaradi same zgodbe, ampak zaradi vsega, kar je avtorju uspelo ujeti v tako malo besed.

Diane Chamberlain: Zadnja hiša na ulici

Dve ženski, katerih usoda se preplete, da se razreši dolgo skrivano skrivnost.

Ellie živi v 60. letih na ameriškem Jugu, ravno v času, ko se vrstijo boji za pravice temnopoltih, rasizem pa je v polnem razmahu. Ellie ima resnega fanta, najboljšo prijateljico, ljubečo družino, lepo prihodnost pred sabo. Odloči se, da se bo pridružila skupini prostovoljcev, ki pomagajo pri vpisovanju temnopoltih bi volilni imenik in to na odkrito nasprotovanje vseh bližnjih.

Poglavja z Elliejino zgodbo se menjajo z zgodbo Kaylee, ki je vdova z majhno hčerko. S pokojnim možem sta si zgradila sanjsko hišo ravno na ulici, kjer je odraščala Ellie in kamor se je ta pred kratkim vrnila po več desetletjih, da bi skrbela za bolna brata in mater.

Kayla omahuje pred vselitvijo v hišo, tam se je ponesrečil njen mož, za hišo je srhljivi gozd in neznana ženska ji grozi, če se res misli vseliti. 

Priznam, Hči iz prihodnosti mi je bila veliko bolj všeč, čeprav Zadnja hiša na ulici tudi ni tako slaba. 

Me je pa izredno zmotilo slabo lektoriranje. Toliko slovničnih in slogovnih napak že dolgo nisem videla...

Jennette McCurdy: Vesela sem, da je mami umrla

Pred branjem knjige nisem vedela, kdo sploh je Jennette. A je v nekaterih krogih precej znana, jaz pa očitno prestara, da bi jo gledala v mladinskih oddajah na Nickelodeonu.

Pa sem spoznala to neverjetno mlado žensko, ki piše brez dlake na jeziku.

Vesela sem, da je mami umrla. Kako kontroverzen naslov.

Jennette je odraščala v hiši, natlačeni s šaro, z zlobno babico, pasivnim dedkom, še bolj pasivnim očetom, tremi starejšimi brati in narcisoidno mamo. 

Mamo, ki je želela postati igralka, a ji to ni uspelo. Jennette pri šestih letih pa je spodbujala (zmanipulirala), da si to sama želi. Sramežljiva Jennette, ki si želi samo normalnega otroštva, pobega iz hiše, kjer nima niti lastne postelje in ki bi rada postala pisateljica. In ki si želi le ustreči zlati mamici, zato se ji ukloni in naredi čisto vse, kar si mamica zaželi. Celo okus sladoleda izbere glede na mamino željo.

Pretresljivo branje! Jennette ima res neverjeten dar za pisanje, knjige se skoraj ne da odložiti. Verjetno temu botruje tudi šokantna vsebina, a to vsekakor ni vse. 

Navijam zanjo, navijali boste vsi bralci.

Jürgen Thorwald: Pacienti

Knjiga v dveh delih. Izdana je bila v 70., a kljub temu neizmerno zanimivo branje o začetkih presajanja organov. 

Thorwald najprej piše o začetkih reševanja blue babies, plavčkih. Ti otroci so imeli pred 100 leti zelo kratko življensko dobo, ker s svojim poškodovanim srcem niso mogli živeti. Zdravila oz. operacije za to pa ni bilo.

V naslednjem poglavju piše o začetku presajanja ledvic, še prej o začetkih dialize, nato o presajanju jeter (tukaj, v 60. letih, se zgodba zaključi s težavami z zavrnitvijo organa), o presajanju src in o umetnem srcu.

Vključi vse relevantne kirurge in še bolj pomembno, paciente, ki so pravi junaki teh zgodb. Bili so na koncu svoje življenjske poti, zato so si upali podati v neznano in dopustiti zdravnikom, da na njih eksperimentirajo. Ker točno to je bilo na začetku: eksperimentiranje. Velikokrat, v bistvu v večini primerov, se je operacija končala s smrtjo pacienta, včasih že na operacijski mizi, včasih malo kasneje z veliko muke.

Neverjetne zgodbe, neverjetni ljudje.

Božidar Trefalt: Mladost, ki to ni bila

Zgodba o odraščanju v primežu vojne 

1928 - 1949

Brezskrbno otroštvo v Kranju in na Bledu. Nadaljevanje šolanja v Ljubljani.

Nato pa vojna.

Kako je Božo preživel, včasih le zaradi gole sreče ali naključja...

Pričevanje, ki si ga upa dati na plan šele po toliko letih.

Mitch Albom: The Time Keeper

"There is a reason God limits our days."

"Why?"

"To make each one precious."

Tri usode, ki se enkrat v času združijo.

Dor šteje, šteje vse, kar lahko. Postane Father Time.

Sarah je najstnica, ki ne želi več živeti.

Viktor je bogat poslovnež, ki želi več časa.

Še ena neverjetna Albomova.

Elias Haller: Kriptolog

Prvi primer Arneja Stillerja.

In zagotovo zadnji!

Sploh ne vem, kaj vpliva na to, da slabo knjigo odložim zelo hitro ali pa se mučim do koča. Kriptolog je ena izmed tistih knjig, ki bi jih morala odložiti že na začetku, ker branje ni bilo nikakršen užitek.

Slabi dialogi, slabi karakterji, nevšečni protagonisti, nerealni zasuki... Mislim, da nimam povedati niti ene pozitivne stvari. 

Bljak!

Alex Michaelides: Furija

Elliot nam pove zgodbo o umoru. Zanimiv format. Kot nam večkrat pove, dogodke razlaga, kot bi jih govoril neznancu v baru. Nam, bralcem. 

Na osamljenem otoku je sedem ljudi. Eden umre in eden je morilec. Kot pravi Elliot, ni važno kdo je morilec, to že izvemo, važen je motiv. In za to je potrebno poslušati...

Presenetljiva knjiga, presenetljivi obrati skozi knjigo, zanimiv narator.

Jane Harper: Force of Nature

Drugi del v seriji Falk. Tukaj pa o prvem.

Falk tokrat s partnerko pristane sredi ničesar, kjer je narava še kako neusmiljena.

Na službenen teambuilding gresta dve skupinici, moški in ženske. Po nekaj dneh se iz gozda srečno vrnejo moški, ženske pa ne. Šele čez nekaj ur se vrnejo ranjene, a le štiri, pet pa jih je odšlo. Peta, Alice je Falku pomagala pri pridobivanju podatkov iz podjetja, v katerem je delala in je očitno delovalo nezakonito.

Kje pa je? Preostale štiri trdijo, da so se že drugi dan izgubile in da je Alice tretji dan po prepiru odšla sama na pot.

Beremo zgodbo v sedanjosti, ko poteka iskalna akcija in zasliševanje preživelih in vzporedno še zgodbo z začetka pohoda, tako da počasi izvemo čisto vse, kar je kdorkoli hotel skriti.

Žal sta ta knjiga in Suša edini knjigi Harperjeve v naši knjižnici...

Ragnar Jonasson: Tema

Prvi del trilogije.

Zanimivo, glede na konec...

Hilda je policistka, ki bo kmalu odšla v zasluženi pokoj. A očitno zelo kmalu, ker jo mislijo v dveh tednih zamenjati. Očitno je njeno znanje in izkušnje odveč in spregledano, kot vsa leta prej.

Ima pa na volja ta dva tedna, da reši primer po svoji želji. Odloči se za smrt mlade Rusinje, ki je umrla v nepojasnjenih okoliščinah.

Ta dva tedna pa se zelo hitro zmanjšata, a Hilda medtem odkrije, da je bil primer prehitro in malomarno preiskan.

Konec je hudo presenetljiv in me prav zanima, kako se bo začela naslednja knjiga v seriji.

Sarah Pearse: Letovišče

Drugi del v seriji o wanabe detektivki Elin. Tukaj pa o prvem.

In tudi zadnji, vsaj zame.

Elin je ponovno sama, (skoraj) brez pomoči na otoku, odrezanem od sveta zaradi nevihte, še prej pa britanska policija nima dovolj sredstev, da bi ji priskočili na pomoč.

Na otoku so se v preteklosti dogajale slabe stvari. V šoli, ki je tukaj včasih stala, so trpinčili otroke (in to je skoraj vse, kar izvemo), kasneje je neko dekle izginilo, še kasneje pa je nekdo pobil nekaj otrok. (Je lahko še kaj?!) Zdaj pa je tukaj luksuzno letovišče. In zdaj se tukaj ponovno vrstijo smrti.

Bljak. Elin je neprebavljiva, njen fant tudi, dialogi prisiljeni, zadeve premalo razložene, skupaj nametanih preveč wannabe  šokantnih dejstev, da bi bralca šokirala, slab prevod (predvidevam), čeprav sem prebrala tudi mnenje, da je knjiga v originalu kot slab prevod.

Ne najdem niti ene pozitivne stvari, razen da je ideja dobra. Žal je izvedba hudo slaba.

Suzanne Collins: Balada o pticah pevkah in kačah

Že dolga leta nazaj sem prebrala trilogijo Igre lakote. Balada o pticah pevkah in kačah pa se dogaja kar nekaj let prej, ko se odvijajo desete Igre lakote.

Glavno vlogo ima Coriolanus Snow in njegova tributka Lucy Gray. Prvič sodelujejo mentorji, prvič se stavi in prvič občinstvo lahko dodeljuje nagrade tributom. Vse za gledanost in opomin okrožjem.

Snowova družina je bila pred vojno bogata in ugledna, zdaj pa je samo še ugledna, denarja pa že dolgo ni več. Zato se mora Coriolanus zelo potruditi, da bi Lucy Gray v areni preživela čim dlje, mogoče celo zmagala, čeprav nikakor ni favoritka. 

Zanimiva knjiga, za katero niti ni potrebno predtem brati že izdane trilogije. Vsaj jaz sem že ogromno pozabila... Vsekakor pa je zanimiv tudi Coriolanus. Sploh ni všečen, ko se ves čas prha za slavo (in posledično denarjem), kar mu nikakor ne moremo zameriti, a kaj vse je pripravljen narediti za to?

Mojca Rudolf: Žalost, ki bledi

Tretja in zadnja v seriji Temačna skrivnost Irske. Tukaj pa o drugem delu.

Čisto vse, kar se je pletlo v prvih dveh delih se tukaj razplete. Nekaj bolj, drugo manj všečno.

Avtorica pa obljublja novo serijo...

Tadej Golob: Oj, Triglav, moj dom

Že šesta knjiga Tarasa Birse. Tukaj  pa o peti.

Tarasa še vedno preganjajo prejšnji primeri, zdaj pa je skoraj dobesedno še priča umoru na Triglavu.

Tja je peljal svoje sodelavce, ujela jih je huda nevihta, prav tako še druge. In Taras je bil junak! Za seboj pa so pustili truplo, ki je na prvi pogled izgledalo, kot bi ga zadela strela, v bistvu pa je bilo ustreljeno.

Ja, še vedno nisem navdušena. Vse skupaj je bleh... Od slabih dialogov, neprebavljivega glavnega junaka, čudnih motivov oz. slabo razloženih in jasno, Tarasu uspe vse!

Diane Chamberlain: Hči iz prihodnosti

Neverjetno lepa zgodba in neodložljiva knjiga.

Carly leta 1970 je noseča z otrokom, ki ima hudo srčno napako in po vsej verjetnosti niti nosečnosti ne bo preživel. Žal je njena hčerkica še edino, kar ji je ostalo po ljubljenem možu, ki je padel v vietnamski vojni.

Njen svak Hunter pa pravi, da ima zanjo rešitev. Lahko bi jo poslal v leto 2001, kjer je medicina že toliko napredovala, da ji lahko rešijo otroka. Sam je namreč tudi prišel iz prihodnosti. Carly se po začetnem nezaupanju odloči, da bo za svojega otroka naredila čisto vse. Tudi skočila v neznano.

Knjiga je po eni strani lahkotna, hitro berljiva, znanstvene podrobnosti niso prezakomplicirane, po drugi strani pa odpira težka vprašanja. Carly je življenje pod noge metalo toliko polen, da jih je komaj preskakovala, a ji je uspelo. 

Emily St. John Mandel: Station Eleven

Postapokaliptična knjiga, a vsekakor drugačna.

Po smrtonosni bolezni, ki je zradirala skoraj vse človeštvo, se v letu 20 med novonastalimi naselbinami potika potujoče gledališče. Potujoče gledališče v času, kjer predvidevam, ni na pretek vode in hrane in vlada brezvladje? Dokler nisem prebrala tega stavka:

Because survival is insufficient. 

Res je.

Knjiga se sicer začne nekje v današnjem času na odru gledališča s predstavo kralja Leara. Glavni igralec Arthur na odru umre, priča temu pa je tudi mala Kirsten, ki je natanko 20 let kasneje del potujoče gledališča, ki v glavnem prireja Shakespearova dela. Tisti večer se začne apokalipsa. Bolezen se hitro širi in zajame celoten svet. K temu spada vse, kar poznamo kot sodobno: elektrika, tekoča voda, gretje,delujoča prevozna sredstva... Še prekmalu vsega tega ni več. Preživeli se morajo znajti sami.

Zgodba skače med prej in potem. Opisani so delčki Arturjevega življenja, kot bi bil on osrednji lik zgodbe pa čeprav je umrl v prvem poglavju. Je pa imel velik vpliv na vse ljudi, ki se kasneje pojavijo v zgodi.

Ja, postapokaliptični roman, a veliko več kot to.

Susanna Kaysen: Prekinjeno deklištvo

Po tej knjigi je bil posnet tudi odličen film Nore in svobodne! Dolgo nisem vedela, da je zgodba v glavnem povzeta po resničnih dogodkih...

Susanna so res v najstniških letih pod pretvezo zaprli v znano psihiatrično bolnišnico s še bolj znanimi pacienti McLean. 

Res je spoznala vse tiste mlade punce, ki jih srečamo v filmu: Polly, Georgino, Daisy in seveda Liso.

Res je doživela (skoraj) vse, kar se vidi v filmu.

Je pa film izredno dober, knjiga pa bolj ohlapna po eni strani, po drugi strani pa Susanna v njej razgalja svojo dušo in misel.

Matt Haig: How To Stop Time

Tom se je rodil v 16. stoletju. Se zaljubil, poročil, imel otroka, preživel kugo in lov na čarovnice.

Tom živi v 21. stoletju. Isti Tom. Star je nekaj čez 400 let, videti pa je kot dobro ohranjen 40-nekaj-letnik. 

Ni vampir, le njegov blagoslov oz. prekletstvo je, da se ne stara z isto hitrostjo kot ostali. Zato je bil skozi leta večkrat pregnan, vsi v njegovi bližini so v nevarnosti in zato se seli vsakih nekaj let, da ljudje ne postanejo sumničavi.

Kot Polnočna knjižnica je tudi ta knjiga izjemno presenečenje. Vsega po malem in ničesar preveč.

Avgust Demšar: Estonia

Zadnja Demšarjeva in zadnja v trilogiji Vodnjaki. Zdaj jim je pa res že zmanjkalo ljudi v vasici.

Iva se z možem po tridesetih letih vrne v rodno vas Vodnjaki. Kot triletnici so ji starši umrli v nesreči s trajektom Estonia, sama pa je potem odraščala na Švedskem.

Zdaj sta z možem v procesu obnove hiše njenih staršev, a ob tem najdejo na dvorišču zakopane kosti. Čigave so in zakaj je umrl?

Policiste primer skorajda ne zanima, zato pa toliko bolj upokojenega Vrenka. A ne bo treba dolgo čakati, da se v očitno prekleti vasi začno dogajati bolj nedavne stvari, ki bodo zanimale tudi Vrenkotove stare sodelavce.

Benedict Wells: Hard land

Hard Land je knjiga, ki je za manjše mesto Grady zelo pomembno. Je edino, po čemer je mestece znano in v pričujoči knjigi igra veliko vlogo. Prav tako v enem letu najstnika Sama.

Tisto poletje sem se zaljubil in umrla mi je mama.

Prvi stavek knjige. In odraža točno tisto, kar se bo zgodilo.

Sam je brez prijateljev, z odtujenim očetom, mamo, ki preboleva raka, sestro, ki se je odselila in poletjem pred sabo.

Po spletu okoliščin začne delati v propadajočem kinu, kjer začuda splete trdno prijateljstvo in se tudi zaljubi.

Knjiga, ne samo, da je namenjena odraslim, tudi najstniki se zlahka poistovetijo s Samom. Odlična knjiga!

Sarah Pearse: Sanatorij

Elin s fantom pride na praznovanje zaroke odtujenega starejšega brata v zelo odročni hotel. Ta odročni hotel, ki je bil pred prenovo zapuščeni sanatorij, pa postane še bolj odročen, ko edino cesto v dolino zasuje plaz. Za povrhu pa izgine še bratova zaročenka, poleg drugih ljudi, ki so ostali v hoteli in se začnejo pojavljati mrtvi.

Še dobro, da je Elin detektivka. Pa čeprav je na dopustu in sploh ne ve, če bi še bila detektivka, preganja jo spomin na zadnji primer, ko je skoraj umrla (to pa je tudi vse, kar bralci izvemo), preganja pa jo še spomin na prezgodnjo smrt svojega mlajšega brata.

In to je pravi razlog, da je prišla na bratovo zaroko. Da izve resnico, ko bo brata obtožila umora.

Hm... Knjiga se začne zelo obetavno, ampak Elin ni čisto nič simpatična. Kako je sploh postala detektivka, če se bolj stežka osredotoči na dokaze, ampak bolj verjame svoji (velikokrat) zgrešeni intuiciji... 

Knjiga je sicer polna preobratov, ko verjamemo Elin, kdo vse je kriv za izginotja in umore. Kar nekaj osumljencev je zamenjala. Tisti zadnji, pravi, pa po mojem mnenju ni prav verodostojen. 

Konec je puščen odprt za naslednjo knjigo...

Princ Harry: Rezerva

Dolgo pričakovana avtobiografija, ki jo je veliko ljudi kupilo ali si jo izposodili samo zaradi kontroverznosti. Kriva, priznam.

O svojem otroštvu Harry skoraj ne govori; se ne spomni, pravi.

Knjiga se v bistvu začne s smrtjo njegove mamice in začetkom njegovega strahu in srda do medijev. Nadaljuje s svojim šolanjem, vojsko, ljubeznijo do Afrike punčkami in tudi o vseh svojih škandalih.

Naci Harry, neinteligenten Harry, pridanič, drogeraš, žurer in nenazadnje rezerva.

Nazadnje govori o svoji ženi Meghan in njunem pobegu pred mediji.

Knjiga je hitro berljiva, s kratkimi poglavji in če ne drugega nam razkriva drugo plat tistega, kar smo ves čas lahko brali v medijih.

Lauren K. Denton: Izbranec

Mac in Edie sta že par iz srednje šole, z dvema otrokoma in oba z uspešno službo. Srečen par, srečna družina.

Nekega dne pa se v Macovi službi prikaže visoko noseča najstnica in trdi, da je njegova hči. Posledica enega poletja, ko sta se Mac in Edie kratkotrajno razšla.

A prav tako, kot je Mac ženi zamolčal dogodke v tistih mesecih, ima Edie tudi svoje skrivnosti.

Ne vem, zakaj sem mislila, da bo knjiga bolj triler ali kriminalka, z veliko bolj pogubnimi skrivnostmi... No, ni. A vseeno lepa knjiga, ki nam lahko da mislti, koliko bi še odpustili partnerju.

Uroš Ahčan: Skalpel

Življenje kirurga, mogoče ravno v pravem času, ko zdravniki stavkajo...

Knjiga je razdeljena na več različnih delov. Najprej dnevnik v njegovem življenju izpred več let, nekaj primerov pacientov, nato njegovo razmišljanje, razdeljeno v več poglavij in ponovno dnevnik, tokrat malo mlajši.

Daleč najljubši del mi je bilo opisovanje primerov. Tudi nekaj takih je bilo, ki so nam lahko znani iz medijev.

In še dobrodošel dodatek pri določenih poglavjih: QR koda, ki nas vodi do filmčka, ki se navezuje na to poglavje.

Super, super knjiga!

Sebastian Fitzek: Mimika

Sem že povedala, da se mi zdijo boljše knjige, ki jih piše Fitzek sam. Res je.

Hannah, strokovnjakinja za resonanco obrazne mimike, se zbudi v rokah morilca in to brez spomina. Prestala je operacijo in anestezija pri njej vedno povzroči amnezijo. Bila je ugrabljena iz bolnišnice, morilec jo pa misli ubiti, ker naj bi ubila svojo družino. In za to ima dokaz: posnetek njenega lastnega priznanja!

Hannah na vse to nima spomina, tudi ne verjame, da bi bila sposobna takega grozodejstva, zato mora analizirati posnetek in dokazati, da ni storila tistega, kar je priznala.

Obstaja pa težava. Hannah ni sposobna gledati same sebe v ogledalu, niti na posnetku zaradi otroške travme. Grozi pa ji mučenje in smrt!

Neverjetno dober triler, poln preobratov, sploh na koncu!

Sylvain Tesson: Pod milim nebom

Ne maram preveč kratkih zgodb, sem že večkrat povedala, a Pod milim nebom so menda moje najljubše.

Vedno s preobratom na koncu in take, da se zamisliš.