Vau!
Reči nimam niti ene slabe besede, razen da bi rada prebrala nadaljevanje pa se bojim, da ne bo dosegla, kaj šele presegla te knjige. Pa saj je konec tako super!
Grace je v zaporu. Ubila je že šest ljudi, a sedi zaradi umora, ki ga sploh ni zagrešila!
Odraščala je v revščini z mamo samohranilko, ko pa ta umre, se Grace zaobljubi, da bo maščevala njuno slabo življenje. Njen oče je namreč multimilijonar, a jo je zatajil.
Medtem ko je Grace v zaporu in čaka odločitev sodišča na njeno pritožbo glede obsodbe, nam z neverjetno sočnim in osvežujoče drugačnim besediščem opisuje svoje odraščanje in umore, enega za drugim. Vmes sicer skače v času, a nikakor ni zmedeno in težko slediti.
Grace je drugačna. Očitno. Rada je sama, ne potrebuje nikogar in vsa njena dejanja, od izbire, ne ravno prijateljev do izbire službe so izbrana z enim samim namenom. Maščevanje. In jasno, po umoru zadnjega na seznamu, očeta, bo po svojih planih prišla do nekaj milijončkov. Nič lažjega.
Dokler je po umorjenih šestih članih družine ne primejo zaradi umora nekoga, ki je sicer res ne mara oz. jo celo sovraži, kar niti ni bila skrivnost, je bila le nekaj centimetrov stran, a za to smrt pa res ni kriva.
Knjiga se mogoče na prvi pogled res zdi kot običajna kriminalka, ampak je več kot to. Neverjetna antijunakinja, s katero sočustvuješ in celo navijaš zanjo pa čeprav naklepno mori. Kot že omenjeno, besedišče brez dlake na jeziku. (In čestitke tudi prevajalcu, ker se mi zdi, da ni ravno lahko tako prevajanje, ne da bi vse skupaj zvenelo, kot da piše osnovnošolec).
In nenazadnje: konec!
