M. J. Arlidge: Prah in pepel

Še ena iz zbirke.:) Tale je 4. del o višji inšpektorici Helen Grace.
Čisto solidno branje, a nič kaj posebnega. Je pa malo drugačna glavna junakinja - tako, kot mi je všeč.

Avgust Demšar: Tanek led

Tretji del o inšpektorju Vrenku in tudi tretja njegova knjiga prebrana.

Všeč mi je slovenski avtor, všeč mi je dogajanje v Sloveniji, malo manj mi je pa všeč, da se zgodbe dogajajo v Mariboru. Bi mogoče raje kako drugo mesto iz čisto enostavnega (subjektivnega) razloga: ker Maribora ne poznam čisto nič.;)

Zgodbe same so super, me pa slog pisanja in opisovanje razreševanja zločinov spominjata na knjige o Hercule-u Poirotu. Neobičajno, vsekakor ne pogosto, a všečno. Res pa je, da so minila že leta, kar sem brala slavno pisateljico kriminalk.

Tokrat inšpektor Martin Vrenko preiskuje običajno nesrečo, za katero se izkaže, da ni nesreča, ampak premišljen umor zaposlene na rumeni šoli, kot jo poimenuje Demšar. Je sploh umrla prava oseba? Bo smrti še več?

Shirley Conran: Divjakinje

To knjigo sem prebrala že nekje konec osnovne šole, pred kratkim pa me je nekdo spomnil nanjo, zato sem jo šla ponovno brati. Kar se sicer le redko zgodi.:)

Knjiga je kar obsežna, bliža se šestim stoticam, pa bi jo jaz še malo podaljšala. Najprej na dolgo in široko (a ne preobsežno) opiše vse bodoče divjakinje - žene veljakov v nekem podjetju. Odidejo na oddih (na skrivaj poslovno pot) na otok, kjer je pri domačinih človeško meso običajna hrana. Nameščeni so v luksuznem resortu, kjer so sicer varni pred domačini, a ne pred vojaškim udarom. Dame so prisiljene postati dobesedno divjakinje, se skrivati pred ljudožerskimi domačini, pred vojaki in preživeti v negostoljubnem okolju. Aha, morje je pa polno morskih psov.

Ta del knjige je opisan super, mi pa manjka zaključek. Kako so ženske nadaljevale življenje? So izpolnile svoje namere, ki so si jih zadale? Kako je ena izmed divjakinj prenesla resnico in ali je druga doživela ljubezen? Kaj se je zgodilo z vodstvom otoka, kaj s podjetjem in kaj s sodelovanjem med njima?
Ponavadi sprejmem nejasne konce, tukaj bi pa res želela vedeti odgovore na ta vprašanja.

Jo Nesbø: Taščica

Kriminalka, tukaj jih bo še veliko.:)

Nesbø, menda eden (naj)boljših skandinavskih pisateljev. Taščica je tretji del v seriji o Harry-ju Hole-u. Hole se NE izgovori kot luknja, Harry je imel v prvem delu raje, da so priimek izgovarjali kot sveti (Holy).:)
Izgovorjava po norveško

Prvi del Netopir se dogaja v Avstraliji, drugi Ščurki na Tajskem, tale pa sicer na Norveškem, a se precej selimo v obdobje 2. svetovne vojne in na bojišča po Evropi.
Detektiv Hole je pa točno tak junak, ki mi je všeč. Neobičajen in s hibo ali več njih (Hole ima precejšne težave z alkoholom in sestro z Downovim sindromom) in ne tak z videzom in postavo Kena ter moralo Jezusa.

Knjige se da brati tudi posamično, ker je vsaka zgodba (primer, ki ga je potrebno rešiti) poglavje zase. Priporočam pa, da se jih bere po vrsti, ker se omenja tudi dogodke iz prejšnjih knjig, nekateri detajli pa do konca knjige ostanejo tudi nerazrešeni. Verjetno se bo več o tem izvedelo v naslednjih knjigah. Bom preverila.:)

Ken Follett: Lezi med leve

Naslov se navezuje na Dolino petih levov  v Afganistanu, kjer se dogaja osrednji del knjige in to ravno v času sovjetske okupacije na začetku 80. let. Dodamo še resnično osebo v podobi Masuda, ameriškega vohuna in samosvojo mladenko pa imamo kar kar dobro knjigo.

"Moja" je bila izdana leta 1987, zato se vmes najdejo tudi besede, ki jih (skoraj) ne slišimo več. No, slišimo jih mogoče še iz malo starejših ust, v novejših besedilih pa niso več zapisane. Najbolj sta mi bili všeč besedi "o" mraku (namesto "ob" mraku) in "prècej" (=takoj, brž).

Pripis: 20. september 2021

Po tolikem času od objave opažam, da je zapis Lezi med leve na tem blogu daleč najbolj bran. Drugi zapis po vrsti prekosi za skoraj še enkrat.

Ker se mi knjiga ni zdela nek presežek (je pa čisto solidno branje) in ker sem mnenje o njej napisala precej površno, za kar mi je resnično žal (popravljala pa ga ne bom brez ponovnega branja, to pa ni ravno zelo verjetno) in ker se mi knjiga ne zdi hudo popularna v današnjih časih, me prav zares zanima, zakaj ima točno ta knjiga toliko ogledov. Me lahko kdo razsvetli?

Bom pa izkoristila to dejstvo in pridala, da čeprav je Lezi med leve čisto ok knjiga, sem bila neprimerno bolj navdušena nad Follettovo trilogijo Stoletje, začenši s Propadom velikanov.

Bralni dnevnik

Tale zadevščina je načeloma namenjena le meni. Pred časom sem na neki drugi strani pisala o mojih bralnih podvigih in ko to žal ni bilo več mogoče, sem ugotovila, da to pogrešam. Pa čeprav napišem le stavek ali dva o knjigi.

Ne bom pa huda, če bo to bral še kdo drug. Ne bom oporekala niti komentarjem o knjigah. Vsekakor pa se ne bom branila novih predlogov.:)