Stephen King: Tisto

1300+ strani terja svoj čas.:)
King je na listi mojih najljubših pisateljev, zato sem jasno takoj pograbila njegov nov prevod (knjiga je bila sicer izdana že v 80. letih). Ko rečem pograbila, mislim točno to. Rezervirano sem imela, ko še niti ni bila pripravljena za izposojo.:)

V malem mestecu Derry, Maine se dogajajo čudne in strašljive stvari. A so prebivalci večinoma nezaskrbljeni. Večino dogodkov opazijo le otroci, tudi izginevajo in umirajo v večini otroci. Le na vsakih 27-28 let se zgodi večja katastrofa, a prebivalci že kmalu pozabijo nanjo. Se pač zgodi... Le da v Derry-ju veliko pogosteje kot drugje.

Sedem otrok se konec 50. združi, da bi onemogočili Tisto, ki povzroča vse to. A jim ne uspe, ker se v 80. umori in izginotja otrok ponovijo. Zato zdaj odrasli ponovno odpotujejo v Derry, da bi Tisto ubili.
Knjiga skače med dogodki v 50. in med dogodki v 80., po tem ko je šesterica dobila klic svojega otroškega prijatelja, da se je Tisto vrnilo in naj držijo obljubo, ki so jo dali kot otroci. Tudi o boju s Tistim v obeh desetletjih beremo vzporedno in na koncu knjige.

Stephen King je rekel, da ne bo več pisal o Tistem, ker je tudi zanj preveč grozljiv. Jaz sem pa očitno že malo imuna.:)

Harriet Jacobs: Spomini mlade sužnje

Linda se je rodila v prvi polovici 19. stoletja na ameriškem jugu kot sužnja. Opisuje svoje življenje in življenje svoje (suženjske) družine.
Starša sta ji umrla že kot otroku, zato je ostala sama z bratom in babico, ki je po srečnem naključju bila osvobojena. Linda je imela dokaj (vsaj za sužnjo) srečno otroštvo, dokler ni začela delati pri dr. Flintu, ki se je ves čas trudil, da bi si jo podredil na vse možne načine.
Linda sama pravi, da sicer nikoli ni bila tepena, bičana ali bila posiljena, kot je bila navada v tistih časih s črnuhinjami. V tem pogledu se lahko ima za srečno. A ni bila svobodna. Svoboda pa je tisto, o čemer je sanjal vsak suženj (si upam trditi), prav tako tudi Linda. V želji po svobodi pa se je poslužila prav vsega. Celo zanosila je z belcem, se skrivala več let v mali kamrici, si uničila zdravje, bila brez stikov z otrokoma in končno ji je uspel pobeg severneje.

Knjiga je v bistvu avtobiografija Harriet Jacobs. Izdana je bila že leta 1861(!), a pod psevdonimom Linda Brent. Ko je Harriet končno prišla na Sever, bila osvobojena, so jo prepričali, da mora svojo zgodbo povedati. In jo je.

Niccolò Ammaniti: Ni me strah

Ne vem, kaj točno je point te zgodbe. Niti kaj točno naj bi se glavni junak "naučil" tekom knjige. Na misel mi pride edino naslov knjige. Michele-ja na skoraj zadnjih straneh ni več strah, ga premaga, a kaj mu to pomaga na zadnji strani...? Tudi konec je brez konca. Kaj se zgodi z njim? Kaj s skrivnostjo, ki jo je odkril? In kaj s hudobci te knjige? Preveč vprašanj... Vsaj zame.

Michele sicer živi v minimini vasici na jugu Italije, kjer se to vroče poletje jaga naokoli s prijatelji. Odkrijejo zapuščeno in razpadajočo hišico, le on pa v luknji zraven nje še skrivnost, ki mu ne da miru. Fanta njegovih let, priklenjenega, golega, shiranega in umazanega. Kdo je in kaj dela tu?

Conn Iggulden: Znanilka nevihte

Prva knjiga iz tetralogije Vojna rož. Ne bom na dolgo in široko o tem, tukaj je link o tej državljanski vojni: https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Vojna_dveh_ro%C5%BE

V Znanilki nevihte je govora o Henriku VI. in dogodkih v času njegovega zgodnjega vladanja. Zaroka in poroka z Margareto, njegova "nezmožnost" vladanja zaradi bolezni oz. stanja (še danes se ne ve, kaj točno je povzročalo njegovo apatičnost ali celo katatoničnost), izguba francoskih ozemelj, upor Jacka Cade-a... In seveda naraščujoča nesoglasja in nezadovoljstva druge strani družine.

Iggulden sam pravi, da si je dovolil nekaj umetniške svobode (ne samo pri dvologih), zato knjigo berimo kot fikcijo. A fikcijo s podlago v resničnih dogodkih. Bom prebrala še ostala tri nadaljevanja...