Statistika leta 2022

Leto je ponovno naokoli in spet bi rada potegnila črto pod minulim letom.

Torej:

-napisanih je bilo 80 objav

-neprebrane so ostale tri knjige

-prebrala pa sem 77 knjig

Od 77 prebranih knjig je bilo 60 prevedenih v slovenščino, šest jih je bilo v angleškem jeziku (napredek v primerjavi s prejšnjim letom) in še 11 izpod peresa slovenskega avtorja (tukaj pa bi se lahko izboljšala).

In še priporočila v naključnem vrstnem redu;

-Robert R. McCammon: Dečkovo življenje

-Jon Krakauer: Into thin air

-Tomo Podstenšek: Površinska napetost

-Ruta Sepetys: V morju zrnce soli

-José Saramago: Esej o slepoti

-Mojca Rudolf: Solze, ki jih ni

-Bernhard Schlink: Bralec

-Anne Mette Hancock: Smrdljivka

-George Orwell: Živalska farma

-Kathryn Stockett: Služkinje

-Hervé Le Tellier: Anomalija

-Samo Rugelj: Resnica ima tvoje oči

-Stephen King: Tujec

-Elif Shafak: 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu

-Sebastian Fitzek: Pot domov

-Art Spiegelman: Maus

-Jodi Picoult: The Storyteller

-Urban Klančnik: Zavetišče

-Ann Rule: Heart full of lies

-John Saul: Peklenski ogenj

-Miodrag Majić: Otroci zla

-Stephen King: Obstati

-Luigi Ballerini: Vsak trenutek šteje

-Jennifer Clement: Molitve za ugrabljene

Robert R. McCammon: Dečkovo življenje

Knjiga v treh delih, ki se jih mora brati zaporedno. Skupaj imajo nekaj čez 600 strani.

Deček je Cody, na začetku najstniških let, ki bi se rad samo podil s prijatelji naokoli in si izmišljeval zgodbe. V knjigi že odrasli Cody opisuje približno leto svojega življenja v manjšem ameriškem mestecu v 60. letih.

Žal tisto leto za Codyja ne bo samo zabava. Že kmalu po začetku knjige z očetom vidita avto, ki je pred njima zdrsnil v globoko jezero, v avtu pa hudo pretepenega mrtveca. Umor ne Codyju, sploh pa ne njegovemu očetu ne da miru. 

Spet ne bi rada preveč govorila o vsebini, ker bi to samo uničilo užitek ob branju. Bom pa na kratko rekla, da je Cody tisto leto doživel več, kot bi moral katerikoli deček ali odrasel.

Knjiga je neverjetno dobra. Pa čeprav je mišljena za odrasle, bi bila lahko všeč tudi marsikateremu starejšemu najstniku. Všeč so mi bili tudi drobci nadnaravnega posejani tu in tam. Spraševala sem se (čeprav ne vem, če je bila knjiga napisana s takim namenom) ali se je res vse zgodilo tako, kot nam Cody pripoveduje (domišljijo ima res veliko!) ali pa je določene podrobnosti malenkost prikrojil. V bistvu niti ni važno...

John Steinbeck: Vzhodno od raja

Klasika, ki sem se je, nevemzakaj, predolgo izogibala. Škoda. Steinbeck je v 50., malo po izdaji te knjige, dobil tudi Nobelovo nagrado za književnost.

Na kratko, Vzhodno od raja je družinska kronika. Začne se v drugi polovici 19. stol., konča pa čez slabih 100 let na ameriških tleh.

Najprej spoznamo dominantnega očeta, patriarha družine Trask z dvema sinovoma. Sinova primerjajo z biblijskima Kajnom in Ablom, a sama nisem opazila veliko podobnosti. Je pa prisotno ljubosumje in tudi poskus umora. 

Čez leta se eden izmed bratov slepo zaljubi v žensko, ki kratko malo ni ničprida. Rodi dvojčka, brata, nato pa izgine iz njihovih življenj. Tudi nova generacija bratov Trask mora skozi svojevrstne preizkušnje.

Velik vpliv na njihovo življenje pa ima tudi družina Hamilton, sploh oče Samuel, skozi leta pa tudi njegovi številni otroci. 

Knjiga resnično opisuje življenje, ne samo dveh družin skozi desetletja, ampak tudi življenje ljudi, ki so vplivali na njih, zato sem knjigo opisala zelo površno. Vsaka podrobnost več že lahko marsikomu uniči užitek ob branju. 

Kar knjigo dela še posebno pa so občasno natreseni drobci filozofiranja večinoma o smislu življenja ter o dobrem in zlu v obliki pogovora med glavnimi osebami. Ne samo kronika, ampak tudi knjiga, ki te prisili k razmišljanju.

Žal... Knjiga ima pa ogromno napak. Manjkajoče črke, celo besede, napačno sklanjanje, napačno postavljena ločila... 

Alen Steržaj: Pa ste vi normalni?!

Basist skupine Big Foot Mama, novinar, scenarist, tudi pisatelj je napisal knjigo z zbranimi kratkimi anekdotami, ki mu jih je povedal prijatelj Palček. 

Knjiga je kratka, s še krajšimi zgodbicami, tudi manj kot pol strani dolgimi. Luštno in zabavno branje.

Kristina Ohlsson: Henryjeva skrivnost

Nova knjiga v seriji o odvetniku Martinu Brennerju. Tukaj pa o drugem delu.

Prejšnji dve knjigi sta zgodbo lepo zaključili, a Martin se tokrat pomotoma spotakne ob novo skrivnost.

Umre njegov prijatelj Henry in Martin kupi del njegove starinarnice. Lucy, njegova bodoča - bivša (ali obratno?) punca, ki načrtuje poroko, pa je Martina prosila za uslugo, ki ga skupaj s Henryjevo skrivnostjo vplete v še večje skrivnosti, ki se jim Martin kljub grožnjam in umorom ne more upreti.

Super kriminalka in super pisateljica, tudi s knjigami za najstnike.

Anne Mette Hancock: Smrdljivka

Letos prevedena knjiga v slovenščino, prevod nadaljevanja pa komaj čakam. Nisem presenečena, da je avtorica dobila priznanja. Smrdljivka je ena boljših knjig zadnje čase, kar sem jih prebrala.

Heloise je novinarka, ki je trenutno v nemilosti, ker je napisala članek, ki ni bil resničen.

Nenadejano pa dobi še skrivnostno pismo, ki naj bi ga napisala Anna, morilka na begu. Heloise o Anni, umoru izpred nekaj let in njeni žrtvi ne ve prav veliko, zato je presenečena. Tudi bralci smo kar dolgo puščeni v temi, kar se mi zdi precej neobičajno, a ne slabo, glede na to, da je Annin zločin, sploh pa motiv zanj, precej pomemben za zgodbo.

Heloise začne raziskovati Annino preteklost, prepričana, da je kriva, vzporedno z njo pa se v (ponovno) preiskavo vplete tudi policist Schäfer, ki na vsak način želi spraviti za zapahe očeta Annine žrtve.

Knjiga na začetku izpade kot velika zmešnjava, a bolj ko bereš, bolj se koščki začnejo postavljati na svoje mesto. In niti slučajno nisem mislila, da bo knjiga zavila v tisto smer, kot je. Pohvalno!

Lee Child, Andrew Child: Stražar

Še ena o Jacku Reacherju.

In vedno bolj razočarana sem. Ali pa mi ne odgovarjajo več Childove knjige.

Reacher je ponovno princ na belem konju in tokrat rešuje nekega informatika. Vmešani so Rusi, nacisti, sami meščani, v to zmešnjavo pa se je dobesedno spotaknil Reacher. Po opravljenem delu pa, kot vedno, spet odide za nosom.

Po pravici povedano, ne da se mi več brati tako klišejskih kriminalk, ta pa za povrhu še zanimiva ni bila.