Walter Isaacson: Leonardo da Vinci

Zelo podrobna biografija nespornega vsestranskega genija z nešteto opombami z viri. Bukvo sem brala vzporedno z zadnjimi nekaj knjigami. Se jo skoraj lahko bere kot roman, je pa seveda bolj zahtevna in z veliko listanja naprej in nazaj, da si lahko prebereš opombe ali prelistaš nazaj do slike, o kateri piše čez nekaj strani.


O Leonardu sem vedela kar nekaj stvari. Nisem pa vedela, da je uradno potrjenih njegovih slik le nekaj. Okoli deset, če se prav spomnim. Nisem vedela, da noben njegov (avto)portret ni nujno njegov. Tudi tisti na naslovnici ne. Nisem vedela, da je imel ogromne težave z dokončanjem slik, tudi zavoljo njegovega perfekcionizma. Nisem vedela, da je znano Mono Lizo ob smrti še vedno imel ob sebi (okoli 16 let, če se prav spomnim) in jo je še vedno dodeloval. Nisem vedela, da je znana Zadnja večerja precej popravljena, ker Leonardova tehnika slikanja na steno ni bila najboljša in se je slika že zelo kmalu uniičila.
In to je le nekaj stvari, ki jih nisem vedela o njegovem slikanju. Nisem vedela niti tega, da je bil ravno pri slikanju najmanj produktiven.

Sem vedela, da je bil vsestranski genij in tako vedoželjan, da mu verjetno še danes ni para. Zanimalo so ga vode, valovanje, vrtinci... Bil je kipar, sicer nesojeni. Anatom. Seciral je nekaj deset trupel in živali, tudi še bijoče prašičje srce. V zadnjem primeru ga je pač zanimalo, kako delujejo zaklopke. S seciranjem pa je med drugim ugotavljal položaj mišic, da je lahko realistično slikal. Ravno zaradi tega mu je uspelo narisati izmuzljivi nasmešek Mone Lise. Geolog. Pa še lahko naštevam...

S sabo je vedno nosil beležnico, kamor si je zapisoval misli, sezname, napotke ali skiciral. Veliko (vse?) so ohranjene. Zaradi njih vemo, da je bil prvi, ki je ugotovil določene podrobnosti o človeških zobeh. In podrobnosti o človeškem vidu. In bil je prvi, ki je ugotovil, kako deluje zaklopka v aorti. Ogromno stvari je ugotovil prvi (tudi več stoletij prej) s pomočjo opazovanja, a ker je pozornost hitro preusmeril drugam in ker se mu nikoli ni zdelo dovolj pomembno ali vredno truda, da bi svoje zapiske objavil, ne velja za pionirja pri določenih področjih v znanosti.

Michel Bussi: Letalo brez nje

Letalo trešči v goro. Umrejo vsi potniki, razen 3-mesečne dojenčice. Pravi čudež, s kislim pridihom. Na letalu sta bili dve enako stari dojenčici, starši so umrli, stari starši in sorojenca obeh punčk ne morejo z gotovostjo potrditi identitete. No, sodišče jim pač ne verjame na besedo, da je ravno njihova vnukinja preživela. DNK analize pa še niso na voljo.

Knjigo beremo skozi oči brata ene izmed dojenčic čez 18 let. Sam skozi celotno knjigo bere še dnevnik zasebnega preiskovalca, ki je poskušal dokazati to ali ono identiteto.

Knjiga kar dobro potegne. Najprej nas zanima, kateri družini bo otrok dodeljen. Potem kaj je pokazal test DNK čez leta. Vmes pa še skrivnostna smrt detektiva. Konec je pa tak, kot ga na začetku knjige nikakor ne pričakujemo, ampak ob pozornem branju proti koncu vsaj sumimo. Že sam naslov knjige je namig...;)

M. J. Arlidge: Skrivalnice

Šesti del o detektivki Helen Grace.

Tokrat rešuje primer v zaporu, kjer je po krivem zaprta. Nevarnost torej z (vsaj) dveh koncev. Jo bo morilec v zaporu dobil in ali bo prišla na prostost? Odgovor je jasen.

Peti del.

Linda Green: Ko sem zaprla oči

Strah vsakega starša. Na igrišču se Lisa in njena štiriletna hči Ella igrata skrivalnice, ko Ella izgine. Nikjer je ni.
Bralcu je malo lažje, ker vzporedno z Lisino zgodbo beremo še zgodbo Muriel, ženske, ki je Ello odpeljala. Vemo, da je Ella (relativno) dobro, a vedno bolj ugotavljamo, da ima Muriel nerazrešene težave. Ja, pravi, da otroku želi le dobro, a prepričana je, da bo Elli dobro pri njej in ne pri njeni (neodgovorni) mami.
Bralca torej zanima le še ali se bo Ella vrnila domov ali jo bo Muriel zadržala ali pa se bo zgodilo kaj hujšega.

Harlan Coben: Ne odnehaj

Cobenovih sem prebrala že kar nekaj in še nisem bila razočarana. Pač tipične kriminalke in tipična ljubiteljica kriminalk.

Detektiv Napoleon Dumas je v najstniških letih izgubil brata dvojčka in njegovo dekle. Umrla sta na želežniških tirih. Hkrati pa je izginilo tudi njegovo dekle Maura.
Nekega dne pa najdejo Maurine prstne odtise na prizorišču zločina in Nap se vrne v preteklost. Smrt brata ga še vedno preganja, ker ni zadovoljen z uradno različico.

Zanimiv triler, z zanimivim preobratom na koncu. Čeprav malo pričakovanim.

Joyce Carol Oates: Pikov fant

Andrew Rush je priznani avtor kriminalk. Stephen King za džentelmene kot ga opisujejo. A nihče ne ve, da pod psevdonimom Pikov fant piše še druge kriminalke; te veliko bolj mračne in srhljive.
Nekega dne njegova hči prebere eno izmed knjig Pikovega fanta in se zgrozi, ker je v njej skoraj popolno opisan travmatičen dogodek, ki se je zgodil v njenem otroštvu. Skoraj istočasno pa Rusha še toži neka neznanka, ker naj bi bile njegove knjige plagiat njenih. Nezaslišano!

Knjiga se mi je zdela zelo obetavna. Sicer je moja domišljija skrenila malo predaleč, ker sem si predstavljala čisto drugačen zaplet. Kaj z multiplo osebnostjo mogoče... No, res je bilo brati nekaj zametkov te diagnoze.
Moti me edino, ker ponarejanje ni bilo pojasnjeno. Sem slučajno kaj spregledala?

Majda Rupnik: Računarka in mož z rešitvijo

Po nekaj (deset) straneh sem mislila, da bo to ena tistih knjig, ki jih bom zaprla in nikoli več odprla. Po še nekaj (deset) straneh sem mislila, da bo to ena tistih knjig, ki jih bom komaj, komaj prebrala. Malo kasneje pa sem se zalotila, da uživam v branju in da komaj čakam, da izvem, kako se bo končala.

Zdravnik Luka se po dolgem času iz Amerike vrne nazaj v rodno Slovenijo, da obišče očeta, ki je moral v dom starejših občanov. Tana, prav tako zdravnica, pa je za kratek čas ostala sama, ker je mož z otrokoma odšel na počitnice. Tana in Luka trčita v bolnišnici ob nujnem primeru in nadaljna dva tedna preživita več ali manj skupaj.
Zgodbo prekinjajo drobci iz njunih preteklosti in to je tisto, kar me je na začetku motilo. Včasih je bilo težko preklopiti v preteklost ali vsaj dojeti, da se tisti delček dogaja v preteklosti. Ko pa ritem steče, so pa ravno te obrobne zgodbe nekaj najbolj zanimivega v celotni knjigi.

Luštna knjiga, hitro prebrana.

Sarah Waters: Mali neznanec

Nekaj po koncu druge vojne se na dvorec Hundreds na angleškem podeželju odpravi vaški zdravnik Faraday. Tam je delala že njegova mati, zato se obiska, prvič po otroških letih, veseli. Pričaka pa ga zanemarjeno posestvo in razpadajoča graščina. Veliko angleške gospode je po vojni moralo racionalizirati svoje izdatke in štediti na vseh koncih, tudi družina Ayres.
V Hundredsu živijo ostarela mati in njena otroka. Sin je vojni veteran, z opeklinami in poškodovano nogo, hči pa ne-ravno-lepa mladenka, ampak bistra, kot jo večkrat opišejo. Mlada služkinja je zbolela, a dr. Faraday hitro ugotovi, da je bolezen le namišljena. Deklica pravi, da se boji hiše, boji nečesa v hiši.

In ta nekaj v hiši je kriv za vse bodoče čudne pripetljaje. Ali pač?
Konec že namiguje na to. Dr. Faraday pa je razumski mož in ne verjame v duhove, le v človeške možgane, ki nas lahko prelisičijo oz. so celo potrebni zdravljenja. Meni pa je padla na misel še ena možnost. No, celo več. Je bistra hči še bolj bistra, kot si misli okolica? Ali pa je mogoče dr. Faraday žrtev svojih možganov? Mali neznanec se mi zdi še najmanj verjeten krivec.

H. P. Lovecraft: Zgodbe

Ni šlo...
Rada imam grozljivke, tale pa ni šla. Avtor in glavni junaki so šli z opisovanjem grozot ("grozot"), tako v podrobnosti, da je bilo že prav dolgočasno. Se da z veliko, veliko manj besedami opisati kaj grozljivega tako dobro, da še bralcu začne srce hitreje biti.
Prebrala sem tri zgodbe od sedmih, več se pa ne bom trudila. Moram pa priznati, da je bil konec v vsaki od prvih treh zgodb zelo dober, a predvidljiv.

Elmore Leonard: Daleč od oči

Prekaljen bančni ropar in policistka se srečata ravno med njegovim pobegom iz zapora. Oba (on prostovoljno, ona ne) sta stlačena v prtljažnik avta za pobeg, ko med njima preskočijo iskrice. Ki se iskrijo skozi celotno knjigo...

In skozi celoten film; v glavnih vlogah igrata George Clooney in Jennifer Lopez.