Bivši zdravnik je napisal knjigo o svojih (nekaj je tudi sposojenih) prigodah, ki jih je doživel med svojim šolanjem in delom. Večkrat sem se od srca nasmejala, večkrat privzdignila obrvi zaradi šoka ob prebranem in večkrat ostala odprtih ust ob neumnosti (žal, ni lepše besede) nekaterih pacientov.
Branje hitro steče. Slog je lahkoten, besedilo pa razdeljeno v poglavja, včasih dolga le nekaj stavkov, v obliki dnevniškega zapisa.
Med branjem užitek greni le odkrita kritika do britanskega zdravstvenega sistema, v nekaterih podrobnostih sumljivo podobno slovenskemu.
Ni se mi zdelo grozljivo brati o nazorno opisanih hudournikih krvi in slapovih plodovne vode. Najbolj grozljivo je brati o tem, da so kronično utrujeni zdravniki odgovorni za življenja.
Priporočam v branje. Tudi moškim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar