Carmen L. Oven: Tihotapci miru

Teo je pred kratkim izgubil tri bližnje družinske člane, zadnjega dedka. Ker se od njega ni mogel posloviti, se odloči, da bo naredil uslugo prijateljici in postal prostovoljec v hospicu. Ljudem, ki so na koncu svoje poti, bo bral.

Umirajoči mu kmalu prirastejo k srcu, še najbolj pa gospod M., ki kot naslednjo knjigo predlaga Tihotapce miru. Tako beremo zgodbo Tea, zraven pa skupaj z gospodom M. poslušamo še njegovo branje. 

Knjiga sama ima le dobrih 140 strani, ampak nikakor ni hitro branje. Niti zahtevno ne, le potrebno je brati bolj počasi. Vsekakor je vredna vsega časa in bo sigurno ena mojih ljubših knjig letošnjega leta. Taka, ki jo čez nekaj časa ponovno prebereš z drugačnimi očmi. Taka, ki te lahko nekaj nauči v kateremkoli življenskem obdobju.