Dočakano je nadaljevanje prejšnjega Grešnika.
Knjiga je napisana na podoben način kot prejšnja, kot razlivanje misli na papir, skupaj s slengom in mešanjem jezikov. Popolnoma nič narobe, celo osvežujoče.
Fela nam spet pove nekaj pripetljajev, ki jih je doživel, skupaj z nekaterimi življenjskimi modrostmi. O svoji kužiki, celo nekaj o odraščanju v Bosni, kar je v prejšnji knjigi izpustil in o dogodku v Avstriji, kar ga je (ponovno) vrnilo v zapor. Tokrat pa je izpustil svojo babymamo in otroka.
Ne dvomim, da je zgodbic (in knjig) še na pretek v Feliksovi glavi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar