Jonas Jonasson: Analfabetka, ki je obvladala računstvo

Nova knjiga avtorja, ki je napisal prigode stoletnika in nadaljevanje. Jonasson ima značilen slog, ki zahteva od bralca, da nikakor ne sme preveč misliti, ampak se samo prepustiti branju in uživati. S stoletnikom sem res uživala, s stoinenoletnikom pa malo manj. Analfabetka pa se mi je spet zdela malo boljša; mogoče pa je le malo več časa minilo. Zato bom z branjem Morilca, ki je hotel v nebesa še malo počakala.

Analfabetka je mala deklica, ki ji usoda skoraj ni namenila drugega, kot da bo zaradi pijače, mamil, zgaranosti in / ali kriminala zgodaj umrla v slumu Južnoafriške republike. K sreči je dete hudo bistro, zato se brez formalne izobrazbe spretno suče skozi življenje. Najprej kot prenašalka veder odpadkov iz prenosnih stranišč, kasneje pa po spletu srečnih ali nesrečnih (odvisno, kako gledaš na zadevo) postane čistilka pri neumni pijanduri, ki je odgovorna za proizvodnjo atomskih bomb. Še dobro, da je Kakojiježeime vedno blizu.

Vzporedno pa beremo zgodbo možakarja na Švedskem, ki bi naredil čisto vse, da bi svojemu kralju le podal roko. Dokler ni dotični kralj hudo nesramen in je posledično kraljevino potrebno uničiti. Na vsak način. Tudi z zatajitvijo enega sina.

Neobstoječi sin, analfabetka in neobstoječa atomska bomba pa se nekega dne srečajo v državi, ki sploh nima nobene atomske bombe. Tiste neobstoječe pa se je nekako potrebno znebiti.

Bizarni in humorni dogodki se vrstijo en za drugim...