Pa bom vsaj tukaj malo reklame naredila...
Že naslov mi je všeč, še bolj pa po prebrani knjigi.:) Bi bil lahko povezan s katerimkoli motivom, ki se pojavlja v zgodbi, kot pa to kolesarstvo, ohinsploh kolo in oprema, pa ni... Všečno.
Kreps, samo Kreps, v romanu le enkrat zasledimo njegovo ime, je možakar srednjih let, ki se sooča z nabiranjem kilogramov okoli pasu in nekakšnim samopomilovanjem ali celo vdanostjo v usodo, ko ne ve, kam pelje njegovo življenje. Na srednji šoli uči zgodovino, dijaki nad njegovim predmetom niso ravno navdušeni, pri obrokih za kredit pa si pomaga še s krožkom zgodovine v domu starostnikov.
Za prvo težavo ima rešitev. Kolesarjenje. Ki se ga loti metodično in sistematično. Kupi kolo, omenjeno na začetku bloga, tisto ohinsploh, kolesarsko opremo, dobro premisli o bodočih trasah, še posebej o njihovih dolžinah in naklonih. Samo še usesti se mora na kolo.
Druga pomankljivost oz. skupek pomanjkljivosti v Krepsovem življenju pa se začne reševati sama od sebe. Nekega dne po koncu krožka v domu starostnikov mu nek stanovalec skoraj brez besed v roke stisne ključ, naslednjega jutra pa ga najdejo umorjenega. In brez roke. Skoraj proti svoji volji se Kreps zaplete v primer, ki popolnoma okupira njegovo življenje.
Hudo všečno branje in če (ko!) bo Radmilovič izdal še kakšno knjigo, se takoj postavim v vrsto.
Je pa idejo za zgodbo dobil, ko je čisto slučajno izvedel za Janeza (Ivana) Godca. Našega rojaka, ki naj bi s svojimi dejanji med 2. svetovno vojno celo rešil London pred zadnjim bombardiranjem. Najprej je o njem skupaj z bratom posnel dokumentarno oddajo, potem pa še napisal knjigo Kolesar, čeprav je bil zanjo Godec le navdih. Ampak... Kaj pa, če je vse res?:)
Ni komentarjev:
Objavite komentar