Ruta Sepetys: V morju zrnce soli

Človek na svetu je res prav toliko kot le eno samo zrnce soli v morju. Le eden izmed mnogih, nepreštevnih. Še posebej je to vidno v vojnih časih. Posameznik je le eno zrnce soli, a vsako to zrnce ima svojo zgodbo, svojo preteklost, sedanjost in mogoče tudi prihodnost.

Albert, Florian, Emilia in Joana so le zrnca soli v morju. A vsak izmed njih ima svojo zgodbo, ki jo v knjigi pripovedujejo prvoosebno.

Albert bo delal na ladji, ki bo begunce odpeljala na varno. Florian je izdajalec, ki se poskuša vkrcati na to ladjo. Joana je medicinska sestra, ki želi pomagati ljudem, tudi tistim na ladji. Emilia je noseča najstnica, ki si želi varnosti. 

A ni vse tako enostavno, kot sem napisala. 

Dogajanje je postavljeno v januar leta 1945 na sever Evrope. Nemci se umikajo Rusom, ki vse bolj prodirajo na Zahod. Emilia je v bistvu Poljakinja, ki ji grozi smrt zaradi svojega porekla, a želi si le varnosti na ladji beguncev, ki naj bi jih odpeljala na varno. Joana je dobra duša, ki resnično želi pomagati vsem, pa čeprav bi s tem lahko ogrozila svoje življenje. Florianovo življenje zaradi porekla sicer ni ogroženo, a v svojem nahrbtniku nosi nekaj, kar je ukradel samemu nemškemu rajhu. Vsi trije skupaj s še nekaj begunci potujejo proti obali Severnega morja, kjer jih čakajo ladje, ki naj bi jih odpeljale na varno pred prihajajočimi Rusi.

Operacija Hanibal

Ladja, na kateri je Albert in na katero se zateče več kot 10.000 ljudi, med njimi tudi Florian, Joana in Emilia, je Wilhelm Gustloff. Ladja, ki bo kmalu po izplutju torpedirana in bo potonila, s sabo pa bo povlekla več kot 9000 ljudi. Potop te ladje se šteje kot največja pomorska nesreča v zgodovini. Za Titanic smo vsi slišali, pa smo tudi za Wilhelma Gustloffa? Na njem so bila le zrnca soli v morju, a vsako ima svojo zgodbo.