Tana French: In the Woods

Prvi del zbirke o Dublinskem oddelku za umore.

Tana French menda lahko uspešno parira tudi drugim, mogoče v našem okolju bolj znanim piscem tega žanra. Bi se strinjala, ker imam doma že naslednji dve knjigi iz zbirke.

Ryan je bil kot otrok najden okrvavljen v gozdu, brez spomina, dva njegova prijatelja pa sta izginila.

Danes pa je Ryan detektiv in s kolegico Cassie rešujeta primer umorjene 12-letnice iz njegovega rojstnega mesta. Ryan skriva svojo preteklost pred vsemi (razen Cassie), a ta ga poskuša dohiteti. Je mogoče storilec isti kot pred leti ali je novejši umor le slučaj? Je kaj povezan z gradnjo nove ceste na območju?

Neverjetno dober triler, z več preobrati, tudi tistim pred koncem, ki ga sploh nisem pričakovala. 

Pri naslednji knjigi je menda Cassie glavna protagonistka, v opisu vsebine Ryan sploh ni omenjen. A upam, da bomo vseeno izvedeli, kaj se je zgodilo z njim...

Milena Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače - Poglejte, moji ljudje prihajajo!

Že četrti del knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače.

Načeloma nič novega, razen zbirke novih zgodb novih ljudi. Sploh ne nadaljevanje kot tako, ampak podaljšek prvih treh knjig.

Katarina Šeme: Sumatra - Leto na tropskem otoku

Risoroman Katarine, ki je eno leto študija preživela na Sumatri.

Vedno imam občutek, da bodo črno-bele risbe motile izkušnjo branja, a je nikoli ne.

Zanimivo in kratko branje o enem letu na tropskem otoku, o kulturnem šoku in neverjetni pokrajini. Izvedela sem veliko novega o tem bolj malo znanem otoku.

Michelle Frances: Sinova punca

No, Sinova punca je boljša od Hčerke, a slabša od Fanta.

Na prvi pogled predvidljiva, a se v sredini obrne, konča pa spet popolnoma predvidljivo. Tisto okno nad bazenom, khm...

Sinova punca je Cherry, ki je odrasla v revščini in si želi postati ne-revna. Sinova mami je Laura, ki je sprva navdušena nad Cherry in si jo želi spoznati, kasneje pa jo malenkosti, ki prerastejo v več, odvrnejo. Sina želi posvariti, a je ta slep za vse okoli sebe, dokler ni prepozno. Pa smo šele na polovici knjige...

Pri knjigi me je poleg ogromno slovničnih in pravopisnih napak zmotilo še nekaj stvari. 

Najprej, kot bi delčki knjige z določenimi pojasnili manjkali.

Težko sem tudi razumela Cherry in njeno obnašanje. Kljub želji po lagodnemu življenju (nič narobe s tem), se mi je prikupila, ker sem bila prepričana, da bo Laura hudobnica. Kdaj je Cherry postala tako kruta? Vest ima, saj ji je hudo ob svojem ravnanju do mame, a manipulirati začne že pred odhodom v Francijo. 

Lauro deloma še razumeš, a tudi ona ni ravno najbolj simpatična.

Sinko, kljub temu da ni bogataški razvajenec, je naiven, da bolj ne bi mogel biti. 

Odsotni očka pa je le to, čeprav občasno postreže z glasom razuma. Je on še najbolj pride na oseba v knjigi?

Nič ne rečem, knjiga je zanimiva, sicer malenkost zlajnana, s predvidljivim koncem, a preobratom na sredini. Nastopajoče osebe pa so... meeeh.

Stephen King: Just After Sunset

Zbirka kratkih zgodb. Nekatere krajše (10 strani), druge daljše (50 strani). Nekatere bolj všečne, druge malo manj. Nekatere s Kingovim nadnaravnim prizvokom, druge brez.

Za Kingove ljubitelje vredno branja.

H. G. Wells: Skrivnostni otok dr. Moreauja

Klasika. Ne vem, zakaj se vedno dolgo izogibam klasikom, če me pa v večini primerov pozitivno presenetijo...

Prendickov nečak objavi njegove zapiske o slabem letu na otoku dr. Moreauja.

Prendick je doživel brodolom, rešil pa ga je Montgomery in ga po spletu nesrečnih (ali pa ne, ker je druga ladja tudi potonila) okoliščin odpeljal na otok, kjer kraljuje dr. Moreau.

Prendick hitro ugotovi, da se na otoku dogajajo pošastne stvari s pošatnim izidom. Dr. Moreau izvaja vivisekcijo na različnih živalih in spaja njihove dele. Ker rezultati ne zadostujejo njegovim pričakovanjem, nastale zveri izpusti na prostost, kjer živijo po umetnih pravilih dr. Moreauja. 

Ker pa pri novonastalih bitjih, ki naj bi bila podobna ljudem, vedno bolj prihaja na dan njihova živalska plat, katastrofa ni več daleč.

Eno izmed zgodnjih del prve znanstvene fantastike. Še bom brala Wellsa.

Ira Levin: Fantje iz Brazilije

Ira Levin je tisti, ki je napisal tudi bolj širši javnosti poznana dela, vsaj v filmski različici, kot sta The Stepford Wives in Rosemary's Baby. Roman Fantje iz Brazilije je tudi ekraniziran, mogoče pa malo manj znan.

Izmišljena zadeva, ki bi lahko bila resnična. Nastopajo resnične osebe, izmišljene osebe in osebe, ki temeljijo na resničnih osebah. Del dogodkov se je res zgodil, del je izmišljen, del pa bi se lahko zgodil. Ali pa se v resnici tudi je?

Yakov Liebermann je v knjigi lovec na naciste, navdih zanj pa je bil Simon Wiesenthal. Nekega dne v 70. prejme klic mladega fanta iz Brazilije. Ta trdi, da je pri pogovoru posnel skupino nacistov na čelu z zloglasnim dr. Mengelejem, ki se že dve desetletji izogiba roki pravice. Govorili naj bi o umoru nič manj kot 94 moških starih okoli 65 let. Neverjetno zgodbo, ki ji Liebermann stežka verjame, prekine prerivanje in tišina.

Res je, iz bralcu neznanega razloga (čeprav je ta napisan na zadnji platnici) je Mengele poslal svoje ljudi ubiti skoraj stoterico moških. Poteza je nujna za ponovno oživitev arijsko čistega sveta v obliki četrtega rajha. Heil Hitler!

Liebermann je iz kratkega pogovora po telefonu izvedel ravno dovolj podrobnosti, da se mu je zbudila radovednost in da je lahko zadevo začel raziskovati. 

Vse skupaj bi se resnično lahko zgodilo, kar je še najbolj grozljivo. Edino ena podrobnost s konca knjige je drugačna, kot nam je znano, vse ostalo pa... Kaj pa če je vse res?

Elizabeth Haynes: V najtemnejšem kotu

V knjigi se izmenjujejo poglavja med prej in zdaj. Cathy pred štirimi leti in zdaj. Grozljivo je, da zaradi zapisov iz sedanjosti vemo ali vsaj slutimo, kaj se je zgodilo v preteklosti, ampak še vedno s strahom beremo pretekle zapiske.

Cathy je bila včasih žurerska mladenka, nato pa je spoznala idealnega moškega. Dokler ni bil več.

Danes pa ima Cathy resne težave z nadzorom, boji se skorajda vsega in že laik lahko ve, da ima OKM. Posledica travme iz preteklosti.

Skupaj s Cathy se sprašujemo ali jo bo preteklost ujela. Se upravičeno boji? 

Super triler, a res ni nobene potrebe po toliko opisov spolnosti.

Statistika leta 2022

Leto je ponovno naokoli in spet bi rada potegnila črto pod minulim letom.

Torej:

-napisanih je bilo 80 objav

-neprebrane so ostale tri knjige

-prebrala pa sem 77 knjig

Od 77 prebranih knjig je bilo 60 prevedenih v slovenščino, šest jih je bilo v angleškem jeziku (napredek v primerjavi s prejšnjim letom) in še 11 izpod peresa slovenskega avtorja (tukaj pa bi se lahko izboljšala).

In še priporočila v naključnem vrstnem redu;

-Robert R. McCammon: Dečkovo življenje

-Jon Krakauer: Into thin air

-Tomo Podstenšek: Površinska napetost

-Ruta Sepetys: V morju zrnce soli

-José Saramago: Esej o slepoti

-Mojca Rudolf: Solze, ki jih ni

-Bernhard Schlink: Bralec

-Anne Mette Hancock: Smrdljivka

-George Orwell: Živalska farma

-Kathryn Stockett: Služkinje

-Hervé Le Tellier: Anomalija

-Samo Rugelj: Resnica ima tvoje oči

-Stephen King: Tujec

-Elif Shafak: 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu

-Sebastian Fitzek: Pot domov

-Art Spiegelman: Maus

-Jodi Picoult: The Storyteller

-Urban Klančnik: Zavetišče

-Ann Rule: Heart full of lies

-John Saul: Peklenski ogenj

-Miodrag Majić: Otroci zla

-Stephen King: Obstati

-Luigi Ballerini: Vsak trenutek šteje

-Jennifer Clement: Molitve za ugrabljene

Robert R. McCammon: Dečkovo življenje

Knjiga v treh delih, ki se jih mora brati zaporedno. Skupaj imajo nekaj čez 600 strani.

Deček je Cody, na začetku najstniških let, ki bi se rad samo podil s prijatelji naokoli in si izmišljeval zgodbe. V knjigi že odrasli Cody opisuje približno leto svojega življenja v manjšem ameriškem mestecu v 60. letih.

Žal tisto leto za Codyja ne bo samo zabava. Že kmalu po začetku knjige z očetom vidita avto, ki je pred njima zdrsnil v globoko jezero, v avtu pa hudo pretepenega mrtveca. Umor ne Codyju, sploh pa ne njegovemu očetu ne da miru. 

Spet ne bi rada preveč govorila o vsebini, ker bi to samo uničilo užitek ob branju. Bom pa na kratko rekla, da je Cody tisto leto doživel več, kot bi moral katerikoli deček ali odrasel.

Knjiga je neverjetno dobra. Pa čeprav je mišljena za odrasle, bi bila lahko všeč tudi marsikateremu starejšemu najstniku. Všeč so mi bili tudi drobci nadnaravnega posejani tu in tam. Spraševala sem se (čeprav ne vem, če je bila knjiga napisana s takim namenom) ali se je res vse zgodilo tako, kot nam Cody pripoveduje (domišljijo ima res veliko!) ali pa je določene podrobnosti malenkost prikrojil. V bistvu niti ni važno...